Domov

Pogoste zmote o temeljnem dohodku

Uroš Boltin

Ljubljana, maj 2006

 

bilanca   lenoba   delo   komunizem   odgovornost   droge

Uvod

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je za sedanji način razmišljanja precej heretična ideja, zato sproža številne dileme. Da bi ga sprejeli kot idealen sistem, bi bil najbrž potreben precejšen premik v glavah, precejšnja sprememba vrednot.

A če ga sprejmemo kot kompromisno rešitev, ni v nič hujšem konfliktu s sedaj prevladujočim vrednostnim sistemom, kot večina sedanjih kompromisnih rešitev v davčnem in socialnem sistemu. Večina zadržkov do UTD, če že ne v celoti, pa vsaj v oceni velikosti nekega učinka, izhaja iz tehničnega nerazumevanja, kako naj bi ta sistem deloval. S tega izhodišča skušam tu zavrniti nekaj najpogostejših zmot o domnevnih učinkih UTD.

 

  1. "Bilo bi lepo, če bi mi kdo poleg plače, ki jo imam zdaj, dal še UTD. Ampak tega denarja ni kje vzeti, to je utopija."
  2. Ugovor: Seveda je utopija, da boš ob enaki plači, kot jo imaš zdaj, dobil še UTD. To se res ne bi izšlo, a saj ne gre za to. UTD dobijo vsi, ampak neto plače, pokojnine in socialne podpore se morajo toliko zmanjšati, da bo v seštevku z UTD večina ljudi na istem kot zdaj. Država bo razliko pobrala z večjimi davki in krog bo sklenjen. Taka računica se lahko izide. (Če rečem, da bo nekdo na istem kot zdaj, mislim to v denarju, zdaj in potem. Tu ne vpletam nobenih sprememb zdravstvenega varstva, brezplačnega šolstva itd.)

    Gre le za reorganizacijo davčnega in socialnega sistema, ne pa za to, da bi kar vsem nekaj padlo z neba. Kljub temu ima taka reorganizacija lahko mnoge pozitivne učinke. Čudežev pa tu seveda ni in jih tudi nihče ne obljublja.

     

  3. "UTD spodbuja lenobo brezposelnih."
  4. Ugovor: Izodišče je obstoječi socialni sistem. Že zdaj večina brezposelnih dobiva podporo. Višina UTD bi bila podobna. A če si zdaj brezposelni najdejo manjši, morda priložnostni zaslužek, se jim podpora toliko zmanjša. Zakaj bi se trudili, če imajo na koncu enako denarja? UTD pa se ne bi zmanjšal, dodaten zaslužek bi se v žepu prištel k UTD. (Šele pri večjih rednih dohodkih bi s povečanimi davki plačal toliko, da bi bil v seštevku z UTD na istem kot zdaj, kar je seveda potrebno, da se državna bilanca izide.) Za težko zaposljive je redna plača težko dosegljiva. Včasih tudi težko sprejemljiva, če ne zmorejo. Potrebujejo mehak prehod in uvajanje v svet dela, tudi s priložnostnimi deli. UTD to spodbuja, sedanji sistem pa ne. Res da sedanji sistem omogoča birokraciji, da nekomu vzame podporo (in pri tem včasih naredi tudi krivico, nihče ni nezmotljiv). A treba se je vprašati, kaj je bolje:

    a) Da se človek trudi najti delo, ker se mu splača (v sistemu z UTD) ali

    b) Da se človek trudi izogniti delu, ker se mu ne splača, birokracija pa se gre z njim mačke in miši, da bi mu to dokazala (v sedanjem sistemu)

    Seveda vse zapisano velja za manjšino brezposelnih, večina ni lena in si želi delo. Razlogi, da ga ne najdejo, so drugje, ne v lenobi. A če že razmišljamo o lenobi, bi prej lahko rekli, da jo spodbuja sedanji sistem kot pa UTD. UTD dobiš neodvisno od tega, če delaš. Sedanjo podporo pa dobiš pod pogojem, da ne delaš. Kaj je slabše?

     

  5. "UTD povečuje brezposelnost in slabi gospodarstvo, ker ljudje nočejo več delati."
  6. Ugovor: Če bi bil UTD npr. tolikšen kot povprečna plača, bi bilo to najbrž res. Tudi, če bi bil samo malo manjši. Imeli bi primanjkljaj ponudbe delovne sile pod povpraševanjem.

    Toda realnost sedanjega stanja je, da imamo obraten problem. Večina brezposelnih si želi delati, a je dela premalo. Imamo presežek ponudbe. In če imamo pri previsokem UTD primanjkljaj in pri prenizkem (ali sploh neobstoječem, kot sedaj) presežek, potem je optimalna vrednost najbrž nekje vmes.

    Tudi, če UTD ne bi vplival na povpraševanje po delovni sili, ampak samo na ponudbo, je torej optimalna višina UTD višja od nič. V tem primeru bi sicer imeli enako delovno aktivnost kot sedaj, torej tudi enako brezposelnost. A če bi bila ponudba delovne sile usklajena s povpraševanjem, bi to pomenilo, da so brezposelni samo še tisti, ki nočejo delati. Že s tem bi bil (kljub enaki statistiki) problem brezposelnosti veliko manjši kot sedaj, ko dela ne morejo dobiti ljudje, ki ga želijo in potrebujejo. Tudi za gospodarstvo bi že to imelo pozitiven učinek, saj bi šli največji lenuhi med brezposelne, torej bi dobili bolj pridne in motivirane delavce.

    Ampak toliko lenuhov bo težko najti. Kar pa ni problem, saj UTD vpliva tudi na povpraševanje po delovni sili. UTD dobijo vsi, tudi zaposleni. Če ohranimo njihove skupne dohodke na sedanji višini, pomeni, da se jim plače zmanjšajo. S tem sicer ne razbremenimo gospodarstva, saj je treba zaradi UTD povečati davke. Povprečna obremenitev gospodarstva je enaka, toda cena delovne sile se zmanjša. To pa poveča povpraševanje.

    Ponudba in povpraševanje se bosta torej srečala nekje vmes med sedanjo ponudbo (vsi sedaj aktivni plus večina brezposelnih, ki želi delo) in med sedanjim povpraševanjem, ki je enako številu sedaj aktivnih in določa sedanji nivo brezposelnosti. Slednja se torej lahko samo zmanjša, število aktivnih pa poveča.

     

  7. "UTD je nekaj podobnega kot komunizem. Ta pa vemo, da je propadel."
  8. Ugovor: Vsa podobnost med UTD in komunizmom je v tem, da skušata oba poskrbeti za tiste, ki se sami ne znajdejo. Ampak to skuša tudi sedanji socialni sistem, vsaj v Evropi. Glede tega so vsi trije sistemi podobni. Drugačen bi bil le sistem, ki mu ni mar, kako globoko padejo poraženci v tržni tekmi. Žal se na kaki drugi celini temu bolj približajo.

    A če tega nočemo, potem UTD poskrbi za to na najbolj diametralno nasproten način kot komunizem. Sedanji sistem je nekje vmes. V komunizmu je birokracija omejevala svobodo vsem, tudi aktivnim. V sedanjem sistemu jo omejuje samo še brezposelnim. (Posredno so zato tudi aktivni manj svobodni.) UTD bi odpravil tudi to.

    Zanimivo je, kako se glavni zagovorniki svobodnega trga v bistvu zavzemajo za centralnoplanski način urejanja sociale in zaposlovanja brezposelnih. Sicer bi oni socialo najraje kar ukinili, a če že to ne gre, potem so za plansko gospodarstvo na tem področju!

    V resnici je UTD najbolj tržno liberalen od vseh socialno sprejemljivih sistemov. Je najboljši način, da zagotovimo svoboden fleksibilen trg dela z ravnovesjem ponudbe in povpraševanja. In da birokrati dokončno nehajo odločati o ekonomski dejavnosti ljudi.

     

  9. "Vsak mora biti sam odgovoren, da poskrbi zase. UTD pa to odgovornost ukinja."
  10. Ugovor: Edini, ki je sam poskrbel zase, je bil Robinzon. Pa še on je imel srečo, da je pristal na bujnem tropskem otoku, kjer je za marsikaj poskrbela narava. Na kakšnem praznem skalovju mu še tako odgovorno ravnanje ne bi dosti pomagalo.

    V civilizaciji nihče ne poskrbi sam zase. Vsak je odvisen od milijon stvari, za katere poskrbijo drugi. Sam pa je odgovoren za to, da opravlja svojo vlogo v tem kolesju. Za različne vloge ni značilno samo različno prispevanje, ampak tudi različna poraba skupnih virov, tudi naravnih, ki jih ni nihče prispeval. Če upoštevamo oboje, ni tako enostavno razdeliti vlog na koristne in parazitske.

    Odgovornost posameznika mora biti v sorazmerju s tem, kako visoko kdo prileze. Temu primerna je potem tudi nagrada. Z družbo, ki jo najbolj skrbi odgovornost tistih najbolj spodaj, je nekaj hudo narobe. Pa saj so odgovorni, da morajo spoštovati zakone, da ne smejo krasti, ... in da preživijo s 30 jurji na mesec. (Ni enostavno, jaz ne bi znal.) Za pravico do preživetja je ta odgovornost dovolj, nekateri več tudi ne zmorejo. Kdor ima večjo odgovornost kot to, pa naj tudi več dobi. Seveda na trgu, ne od države. Od tega, da smo odgovorni nekim birokratom, običajno ni dosti koristi.

     

  11. "UTD bi nekateri porabili za alkohol in droge."
  12. Ugovor: Alkoholiki in narkomani so bolniki, ki jim ni težko dokazati, da ne morejo opravljati kakega dela. Torej so do podpore upravičeni tudi v sedanjem sistemu. Glede tega UTD ne spremeni ničesar. Najbrž pa ni realno pričakovati, da bi bolnika ozdravili tako, da ga izstradamo. Zdravljenje bolezni s puščanjem krvi pa tudi ni več v modi.

    Sicer pa sta alkoholizem in narkomanija največkrat rezultat socialnih stisk, ki jih UTD pomaga odpraviti. Če že ne pomaga tistim, ki so zabredli predaleč, pa ima vsaj močan preventivni učinek.

 

Domov          Copyright © 2006 Uroš Boltin         mailto:info@urosboltin.com