Če bi zgornji del lestvice, to je vse razrede razen prvega, izravnali na 35%, bi se nekaterim sicer precej poznalo, a država bi izgubila le približno 4% dohodnine.
Poglejmo izračun. Statistični podatki so znani za leto 2003, ko je veljala naslednja dohodninska lestvica:
1. razred (do 1.508.571 SIT): 17% osnove
2. razred (do 3.017.140 SIT): 256.455 SIT + 35% presežka nad 1.508.571 SIT
3. razred (do 4.525.713 SIT): 784.454 SIT + 37% presežka nad 3.017.140 SIT
4. razred (do 6.034.281 SIT): 1.342.628 SIT + 40% presežka nad 4.525.713 SIT
5. razred (do 9.051.422 SIT): 1.946.057 SIT + 45% presežka nad 6.034.281 SIT
6. razred (nad 9.051.422 SIT): 3.303.770 SIT + 50% presežka nad 9.051.422 SIT
Če bi v vseh razredih razen prvega uvedli 35% stopnjo, bi seveda dobili preprosto dvostopenjsko lestvico, kjer bi se od presežka osnove nad 1.508.571 SIT pač obračunal 35% davek. A zaradi primerjave lahko temu vseeno rečemo 6-stopenjska lestvica, kjer so vse stopnje razen prve enake. Dobimo:
1. razred (do 1.508.571 SIT): 17% osnove
2. razred (do 3.017.140 SIT): 256.455 SIT + 35% presežka nad 1.508.571 SIT
3. razred (do 4.525.713 SIT): 784.454 SIT + 35% presežka nad 3.017.140 SIT
4. razred (do 6.034.281 SIT): 1.312.455 SIT + 35% presežka nad 4.525.713 SIT
5. razred (do 9.051.422 SIT): 1.840.454 SIT + 35% presežka nad 6.034.281 SIT
6. razred (nad 9.051.422 SIT): 2.896.453 SIT + 35% presežka nad 9.051.422 SIT
Po podatkih Ministrstva za finance je v letu 2003 približno 1,17 milijona zavezancev zbralo 345,8 milijard SIT dohodnine. Od tega je bilo 0,7% vseh zavezancev v 6.razredu in so zbrali 13,9% dohodnine.
Torej je približno 8.200 ljudi zbralo 48,1 mrd SIT. Na del svojega dohodka, ki se razteza čez nižje razrede, so plačali vsak po 3.303.770 SIT, torej skupaj 27,1 mrd SIT. Preostalih 21 mrd SIT je bilo torej zbranih z obdavčitvijo po 50% stopnji. Osnova za to, to je skupni presežek njihovih osnov čez prag 6.razreda, je bila torej 42 mrd SIT. Če bi bila obdavčena po 35%, bi to zneslo 14,7 mrd SIT dohodnine, oz. 6,3 mrd SIT manj. Poleg tega bi bil njihov pavšal 2.896.453 SIT (namesto 3.303.770), skupaj 23,8 mrd SIT, oz. 3,3 mrd SIT manj. Zavezanci v 6. razredu bi torej zbrali skupaj 9,6 mrd SIT manj.
Z enakim računom ugotovimo, da bi:
1,2% zavezancev v 5. razredu, ki so zbrali 10,3% dohodnine, zbralo 3,3 mrd SIT manj
1,8% zavezancev v 4. razredu, ki so zbrali 9,5% dohodnine, zbralo 1,2 mrd SIT manj
5,8% zavezancev v 3. razredu, ki so zbrali 17,1% dohodnine, zbralo 0,3 mrd SIT manj
Zavezanci v 1. in 2. razredu bi seveda zbrali enako kot prej.
Vsi skupaj bi torej zbrali 14,4 mrd SIT manj, kar predstavlja 4,2% vse zbrane dohodnine.
* * *
Če bi še stopnjo v 1. razredu dvignili s 17% na 35%, bi država pobrala kar okrog 50% več dohodnine.
Izračunajmo še to. 63,8% zavezancev v 1. razredu je zbralo 18,1% ali 62,6 mrd SIT. To je bilo zbrano z obdavčitvijo po 17% stopnji, torej od osnove 368 mrd SIT. S 35% stopnjo bi od tega dobili 129 mrd SIT oz. približno 66 mrd SIT več.
Preostalih 36,2% zavezancev v vseh ostalih razredih, torej približno 424.000 ljudi, bi namesto vsak po 256.455 SIT pavšala (v pavšalih višjih razredov je to vključeno) plačalo po 528.000 SIT ( 0,35*1.508.571 SIT) oz. po 271.545 SIT več. To je skupaj 115 mrd SIT več.
Skupaj torej 181 mrd SIT več, kar predstavlja 52% vse zbrane dohodnine.
* * *
Varianta y = 0,33 x - 221 K je še najbolj uravnotežena. Vsaka stran dobi nekaj od DDV.
Izračunali smo že (glej tu zgoraj), da z izravnavo zgornjega dela lestvice na 35% država izgubi 4,2% dohodnine, kar pridobijo premožnejši. Izravnava spodnjega dela ob vračilu ustreznega pavšala je za premožne nevtralna, tu nekaj pridobijo tisti v 1. razredu, za katere je pavšal prevelik.
Premici y = 0,35 x - 221 K in y = 0,22 x imata (govorimo o zaposlenih) med seboj enako povprečje, ravno tako kot premici y = 0,33 x - 221 K in y = 0,2 x . Z izravnavo na 35% stopnjo s pavšalom bi država izgubila enako kot z izravnavo na 22% brez pavšala.
Aktualni predlog predvideva, da bi z izravnavo na 20% stopnjo država izgubila približno 17% dohodnine. Preostalih 83% bi torej zbrala z 20% stopnjo. Potem bi z 22% stopnjo od iste osnove zbrala 91,3%, oz. bi z izravnavo na 22% stopnjo izgubila samo še 8,7% dohodnine. Prav toliko bi torej izgubila pri izravnavi na 35% (s pavšalom). Ker bi od tega premožnejši pridobili 4,2%, pomeni da bi manj premožni pridobili preostalih 4,5%, kar je precej uravnoteženo. (Natančnost na desetinke je seveda vprašljiva, a tu nekje smo.) Tudi, če številki ne bi bili tako podobni, je uravnoteženost že v tem, da sta obe majhni. Pri bolj nagnjenih variantah bi bila na eni strani precej večja številka, na drugi strani pa lahko tudi negativna.
Preostali dve odstotni točki (znižanje z 22% na 20% ali s 35% na 33%), ki pomenita prenos nadaljnih 8,3% dohodninskega bremena na DDV, sta ob že izravnani stopnji porazdeljeni enakomerno in ne povzročata nagiba levo ali desno. Nekaj drugega pa bi bilo seveda, če bi to namesto z znižanjem stopnje naredili z zvišanjem pavšala (višji BDI), torej y = 0,35 x - 255 K. (tudi gre skozi točko povprečja) Potem bi manj premožni dobili skoraj vseh preostalih 12,8% dohodnine (17%-4,2%). To bi bilo že bolj levo.
To, da imamo v letošnji (Mramorjevi) lestvici v 2. razredu 33% in ne 35%, še ne pomeni, da smo ti dve odstotni točki že pridobili, vsaj ne v celoti. Meje razredov so namreč pomaknjene niže, sredina je verjetno še vedno bliže 35%. Kot že rečeno, z našimi neto plačami se ni januarja zgodilo nič dramatičnega.
Domov Copyright © 2005 Uroš Boltin mailto:info@urosboltin.com